grajati

grajati
grájati nesvrš. <prez. grȃjām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
dizati galamu, stvarati buku
ETIMOLOGIJA
vidi graja

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • grájati — am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grăi — GRĂÍ, grăiesc, vb. IV. intranz. şi tranz. (pop.) A zice, a spune; a vorbi. – Din bg. graja, scr. grájati. Trimis de gall, 13.09.2007. Sursa: DEX 98  GRĂÍ vb. v. scoate …   Dicționar Român

  • zagrajati — zagrájati (Ø) svrš. <prez. zàgrājām, pril. pr. āvši, prid. rad. zagrájao> DEFINICIJA početi grajati, podići graju; razvikati se, zagalamiti ETIMOLOGIJA za + v. graja, grajati …   Hrvatski jezični portal

  • zagrájati — (∅) svrš. 〈prez. zàgrājām, pril. pr. āvši, prid. rad. zagrájao〉 početi grajati, podići graju; razvikati se, zagalamiti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • krähen — Vsw std. (9. Jh.), mhd. kræjen, kræn, ahd. krāen, krāgen, krāwen, as. krāia Stammwort. Voraus liegt ein starkes Verb, das in ae. crāwan bezeugt ist; die Bedeutung ist krähen, krächzen . Außergermanisch vergleicht sich lit. gróti, russ. kslav.… …   Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache

  • graja — grája ž DEFINICIJA izmiješani glasovi i uzvici većeg broja ljudi, neke skupine, mnoštva ETIMOLOGIJA prasl. *grajati, *graja (rus. grájat , polj. zgraja: rulja), onom …   Hrvatski jezični portal

  • bíčati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3 …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grájanje — a s (ā) glagolnik od grajati: grajanje in zabavljanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grdíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci 2. kaziti, kvariti: nos ji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèupravíčen — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”