ravnotežni

ravnotežni
rȁvnotēžnī prid.
DEFINICIJA
koji se odnosi na ravnotežu
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • ravnotéžen — žna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežna lega / ravnotežne spretnosti / imeti dober ravnotežni čut ◊ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni organ čutilo v notranjem ušesu za zaznavanje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vestibuláren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na vestibul: vestibularni prostor / vestibularni del notranjega ušesa / vestibularni aparat ravnotežni organ; vestibularni živec živec, ki povezuje čutne celice za ravnotežje v vestibulu in polkrožnih kanalih z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kámenček — čka [mǝn] m (ā) 1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku ♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otolít — a m (ȋ) nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ravnotéžje — a s (ẹ̑) 1. stanje, v katerem je sila teže telesa, teles na obeh straneh enaka: izgubiti, obdržati ravnotežje; stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje; ladja je zaradi močnega sunka vetra prišla iz ravnotežja; skodelici tehtnice sta v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • státičen — čna o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam // ki vsebuje malo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • statolít — a m (ȋ) nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žívec — vca m (ȋ) 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje: živec odmre, se poškoduje; živec trzne; vzdražiti živec; bolezni, ohromelost, vnetje živcev / možganski živci; slušni, vidni, vohalni živec // nav. mn., ekspr. ta skupek pri človeku… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”