košnja

košnja
kòšnja ž
DEFINICIJA
košenje trave; kosidba
ETIMOLOGIJA
vidi kosa

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • kòšnja — ž košenje trave; kosidba …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kôšnja — e ž (ó) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem trave: pomagati pri košnji; začeti s košnjo; košnja, setev in žetev / druga, prva košnja // čas takega pospravljanja: bilo je ob košnji 2. glagolnik od kosíti: košnja je težko delo / nizka pri …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žȅtva — ž 〈G mn žȅtāvā/ ī〉 1. {{001f}}košnja i sakupljanje žita 2. {{001f}}meton. a. {{001f}}vrijeme, doba godine kad se žanje b. {{001f}}ono što je požnjeveno, ono što je prikupljeno; urod, ljetina, prinos 3. {{001f}}pren. zasluženi plodovi rada [kakva …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • žetva — žȅtva ž <G mn žȅtāvā/ ī> DEFINICIJA 1. košnja i sakupljanje žita 2. meton. a. vrijeme, doba godine kad se žanje b. ono što je požnjeveno, ono što je prikupljeno; urod, ljetina, prinos 3. pren. zasluženi plodovi rada [kakva sjetva takva… …   Hrvatski jezični portal

  • otáven — vna o (ȃ) pridevnik od otava: otavna košnja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prigánjati — am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kdo hitreje giblje, premika: voznik priganja vole; priganjati konja v tek; priganjati z bičem, s palico / hodila sta tako počasi, da ju je moral priganjati 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • séča — e ž (ẹ) nar. severozahodno 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto; košenica: pokošene seče; seča z mehko travo // košnja: seče v gorah ni hotel zamuditi 2. živa meja: ptiči so se zbirali po sečah ● star. padel …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • séčnja — e ž (ẹ) 1. glagolnik od sekati: sečnja lesa / s sečnjo preredčiti gozd; označiti drevje za sečnjo ♦ gozd. pospravljalna sečnja; postopna sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; prebiralna sečnja pri kateri se sekajo po …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sétev — tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela 2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”