zijalo

zijalo
zíjalo sr (m)
DEFINICIJA
onaj koji zija, onaj koji je blenuo u što
ETIMOLOGIJA
vidi zijati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • zíjalo — sr (m) onaj koji zija, onaj koji je blenuo u što; zijač …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zijálo — a s (á) 1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto 2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta 3.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zìjāč — m (zijàčica ž) 〈G zijáča〉 onaj koji zija u što; zijalo …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bêbav — tudi bébav a o prid. (é; ẹ) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • telebánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na telebane: telebansko vprašanje / telebansko vedenje / kot psovka kaj gledaš, zijalo telebansko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ziják — a m (á) star. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo: razgnati kup zijakov ∙ star. delati zijake iz koga norčevati se, šaliti se; star. prodajati zijake prodajati zijala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zijálast — a o prid. (á) 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto 2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”