čipkast

čipkast
čȉpkast prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
koji je sličan čipki, prozračan i šupljikav kao čipka (ograda balkona i sl.)
ETIMOLOGIJA
vidi čipka

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • čípkast — a o prid. (ȋ) narejen iz čipk: čipkast ovratnik, prt; čipkasta zavesa / čipkast robček obrobljen s čipkami // podoben čipkam: čipkast vzorec / obleka iz čipkastega blaga čípkasto prisl.: čipkasto nazobčan list …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • merlo — mèrlo1 m <G a, N mn i> DEFINICIJA reg. 1. čipkast i vezen ukras na platnu, ob. na posteljini [napraviti merlo; jastuk s merlama] 2. žarg. onaj kojem je glavna osobina lukavost [a, i on je veliki merlo]; lisac, prefriganac ETIMOLOGIJA tal.… …   Hrvatski jezični portal

  • naglávek — vka m (ȃ) knjiž., redko pokrivalo: nosi čipkast naglavek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ovrátniček — čka m (ȃ) manjšalnica od ovratnik: ima rdečo obleko z belim ovratničkom; čipkast, vezen ovratniček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ovrátnik — a m (ȃ) 1. del obleke, srajce ob vratu, navadno za okras: prišiti, privihati, zapeti ovratnik; čipkast, krznen ovratnik; okrogel, širok, štrleč ovratnik; ovratnik suknjiča; bluza brez ovratnika / bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik // kar je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pompadúra — e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • róbček — čka m (ọ) 1. manjšalnica od robec: brisati si nos, oči z robčkom; bel, pisan robček / čipkast(i) robček obrobljen s čipkami; osvežilni robček vlažen, nadišavljen papirnati robček; papirnati robček 2. manjšalnica od rob1: robček se trga 3. obl.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sónčnik — a m (ọ̑) 1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki 2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vlóžek — žka m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom; zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času (mesečnega)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakljúček — čka m (ȗ) 1. del, ki zaključuje kak predmet: čipkast zaključek ovratnika; masiven, polkrožen zaključek stavbe / zaključek odprtine, prostora / arhitekturni zaključek // kar zaključuje a) kako dogajanje: zadnja radijska poročila in zaključek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”