dôrskī — prid. koji se odnosi na Dorane ∆ {{001f}}∼ način glazb. 1. {{001f}}vrsta ljestvice u starogrčkom glazbenom sustavu 2. {{001f}}najvažnija od starocrkvenih ljestvica, podloga za napjeve gregorijanskoga korala 3. {{001f}}u srednjovjekovnom sustavu… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dorski — dȏrski pril. DEFINICIJA kao Dorani, na način Dorana ETIMOLOGIJA vidi Dorani … Hrvatski jezični portal
dórski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Dorce: dorsko narečje ◊ muz. dorska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona d navzgor; um. dorski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna resnost in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ОРДЕР ДОРИЧЕСКИЙ — древнегреческий ордер, имеющий колонну со слегка сужающимся кверху каннелированным стволом без базы, с капителью, состоящий из шейки, эхина и абаки, гладким архитравом и фризом, состоящим из чередования метоп и триглифов (Болгарский язык;… … Строительный словарь
mašina — mašína ž DEFINICIJA reg. [i] (+ srp.)[/i] 1. stroj [šivaća (parna, pisaća) mašina šivaći (parni, pisaći) stroj] 2. motorno vozilo (ob. snažno) [jaka mašina] 3. pren. a. čvrsta organizacija; mašinerija b. onaj koji radi sve po naredbi, ne… … Hrvatski jezični portal
areostil — ȁreostil m DEFINICIJA pov. arhit. razmak od 3 1/2 donjeg promjera stupa između pojedinih stupova klasičnih redova (dorski, jonski, korintski) ETIMOLOGIJA grč. araiós: tanak + stil … Hrvatski jezični portal
kapitel — kapìtel (kapitȅl) m DEFINICIJA arhit. gornji, završni istaknuti dio, glava stupa, u pravilu ukrašena, nosi teret luka ili grede [dorski kapitel; jonski kapitel; korintski kapitel]; nadglavlje ETIMOLOGIJA lat. capitellum: glavica ≃ caput: glava … Hrvatski jezični portal
kaducej — kadùcej m DEFINICIJA 1. mit. krilati štap boga Merkura, ovijen dvjema zmijama 2. općenito, štap koji nose glasnici, kao simbol svoje misije ETIMOLOGIJA lat. caduceus, caduceum: glasnikov štap ← grč. (dorski) karỹkeion ≃ kȃrȳks: glasnik … Hrvatski jezični portal
slóg — in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stebèr — brà tudi stèber bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
